KGZ Litija z. o. o. - O nas
Kmetijsko gozdarska zadruga Litija Trgovska dejavnost  |  Gostinska dejavnost  |  Odkup kmetijskih produktov  |  Kmetijsko posestvo Grmače  |  Kontakt

    Domov
    Trgovska dejavnost
  • TC Supermarket Litija
  • TC Agromarket Litija
  • PC Šmartno pri Litiji
  • Samopostrežne trgovine
  •     Gostinska dejavnost
        Odkup kmetijskih produktov
        Kmetijsko posestvo Grmače
        O nas
        Uradni podatki
        Kontakt
    O nas

    Video predstavitev ob 60. letniciKvaliteta: nizka visoka
    Kmetijsko gozdarska zadruga Litija ima trenutno 407 članov, 95 zaposlenih in 110 proizvajalcev mleka. Glavne dejavnosti zadruge so trgovina (74 %), gostinstvo (1 %), odkup kmetijskih produktov (20 % - 600.000 kg živine, 7 milijonov litrov mleka letno) ter lastna farma Grmače (5 % - 1,5 milijonov litrov mleka letno).

    Zgodovina Kmetijsko gozdarske zadruge Litija

    Zgodovina Kmetijsko gozdarske zadruge Litija sega v 8. avgust leta 1948, ko je 47 kmetov iz Litije in bližnje okolice na svojem občnem zboru ustanovilo zadrugo.
    Zapisnik o ustavnem zboru Kmetijske zadruge v Litiji
    Zapisnik o ustavnem zboru
    Kmetijske zadruge v Litiji






    Približno v istem času je bilo na področju današnje KGZ Litija, na enak način ustanovljenih še šest zadrug: Šmartno, Kostrevnica, Vače, Kresnice, Sava in Polšnik.

    Začetno obdobje

    Značilnosti prvega desetletja po ustanovitvi (1948 - 1958) sta bili velik entuziazem članstva ter poudarjena vsestranska pripadnost upravno in poslovno povezanih članov s svojimi zadrugami.

    Večina zadrug se je v relativno kratkem času gospodarsko okrepila, predvsem iz dohodka gozdov. Pričeli so z izgradnjo zadružnih domov, ki so bili v glavnem zgrajeni z udarniškim delom.

    Tehnična opremljenost je bila za današnje razmere sicer skromna, za takratne pa zadovoljiva. Kmetijska zadruga Litija je imela dva traktorja s priključki in veliko mlatilnico, Kmetijska zadruga Šmartno je imela dva traktorja s priključki in sortirnico za semenska žita, Kmetijska zadruga Kostrevnica pa je imela svoj priljubljeni, še danes nepozabni traktor Unimag.

    Oblikovanje Združene kmetijske zadruge Litija

    Kmetijska zadruga Litija je bila ustanovljena 1. januarja 1960 z odločbo Občinskega ljudskega odbora Litija z združitvijo vseh sedmih kmetijskih zadrug.
    Odločba o združitvi kmetijskih zadrug
    Odločba o združitvi
    kmetijskih zadrug

    K Združeni kmetijski zadrugi Litija sta z isto odločbo pristopili tudi družbeni kmetijski posestvi Ponoviče in Grmače.

    V tem obdobju sta bila na kmetijskem posestvu Grmače zgrajena odprta hleva za 250 govedi, izvedena je bila arondacija na okoli 40 ha zemljišč, zgrajen pa je bil tudi 37 ha velik sadovnjak jabolk na Kresniškem Vrhu.

    Izguba gozdov

    Po letu 1963, ko se je iz sestave Združene kmetijske zadruge Litija odcepilo gozdarstvo, je zadruga nezakonito izgubila okoli 550 ha najboljših gozdov in se znašla v izredno težkem gospodarskem položaju.

    Težave so se v letih 1964, 1965 in 1966 še stopnjevale, saj ji je ostala le dejavnost zasebne kooperacije kmetijske proizvodnje in relativno velika, nedograjena in z velikimi kreditnimi obveznostmi obremenjena lastna kmetijska proizvodnja.

    Bitka za obstoj

    Po letu 1966, ko je prenehal šest mesecev trajajoč ukrep družbenega varstva (prisilne poravnave) zaradi objektivno nastale manjše izgube v letu 1966, se je leta 1967 s prevzemom sedmih trgovskih prodajalen v zadružnih hišah od takratnega trgovskega podjetja Mercator postopoma začela sanacija, ki je terjala velika prizadevanja in osebna odpovedovanja zlasti delavcev za goli obstanek zadruge.

    V kasnejšem obdobju do leta 1971 je zadruga zaradi eksistenčnih slabih finančnih rezultatov v živinoreji iskala dohodek v nekmetijskih dejavnostih, kot so trgovina, odkup in gostinstvo. Tako se je tedaj iz finančnih težav reševala večina kmetijskih zadrug.

    Preusmerjanje kmetij

    Po letu 1972 se je začel tudi dejanski proces preusmerjanja kmetij. Kmetje - člani zadruge - so se močno gospodarsko in upravno povezali z zadrugo. Ta pa je začela pospešeno izvajati pospeševalne akcije, ki so imele namen v splošnem intezivirati kmetijsko proizvodnjo na kmetijah.

    Poseben delež v nadaljnjem razvoju kmetijstva na področju zadruge pa je imela akcija preusmerjanja kmetij v tržno proizvodnjo mleka in mesa.

    Za preusmeritev kmetije ozriroma izvajanje investicij se je odločilo kar 224 kmetij. Že v prvem letu (1972) se je 25 kmetij odločilo za investijcijsko obnovo.

    Z letom 1972 začeti pospeševalni proces se je, ob sorazmerno ugodnih kreditnih pogojih, nadaljeval vse do leta 1985. Po letu 1984 pa je, zaradi nesprejemljivih kreditnih pogojev za kmetijstvo, proces obnove kmetij v kooperaciji zastal. Izvajale so se le melioracije zemljišč.

    Uspehi po prenovitvah in vlaganjih

    Največji obseg prenove kmetij in obseg investicijskih vlaganj na našem področju je bil dosežen v letih 1982 - 1984, to je v času, ko smo izvajali rekonstrukcijo živinorejske farme Grmače in gradili prašičerejske hleve v Ponovičah.

    V treh letih je bilo v zasebnem sektorju na 33 kmetijah zgrajenih 742 govejih stojišč s silosi in na treh kmetijah hlevi za vzrejo pujskov s kapaciteto 1.600 pujskov letno.

    Po zbranih podatkih je bilo od leta 1972 pa do leta 1988 preusmerjenih in obnovljenih okoli 400 kmetij, zgrajeno je bilo preko 2.500 govejih stojišč, adaptiranih pa okoli 1.100, zgrajenih 20.000 m3 silosov, kmetijska mehanizacija pa je narasla od 54 traktorjev na okoli 1.500, od sedmih pobiralnih prikolic na 260 in od dveh molznih strojev na okoli 350.

    Proizvodnja mleka in mesa

    Dosežena tržna proizvodnja mleka v kooperacijski proizvodnji je bila leta 1988 2.550.000 litrov in je bila za osemkrat večja od dosežene leta 1972. Proizvodnja pitanega govega je bila 650 ton, mesa pa dvakrat večja kot leta 1972.

    Uspehi lastne kmetijske proizvodnje

    V statističnem prikazu razvoja kmetijske proizvodnje v tem obdobju je potrebno predstaviti tudi lastno kmetijsko proizvodnjo. V lastni proizvodnji, ki je imela v zadrugi status delovne enote in so jo podpirali tako člani kot zaposleni, se je z rekonstrukcijo živorejske farme Grmače leta 1982 in z izvedbenimi melioracijami na 180 ha obdelovalnih zemljišč proizvodnja podvojila.

    V letu 1988 je bilo, kljub izredno neugodni tržni situaciji, proizvedeno milijon litrov mleka, kar je predstavljalo 40 % mleka v strukturi proizvodnje v zadrugi. V prirastu govedi in prašičev pa je predstavljala dosežena proizvodnja 160 ton okoli 25 % skupne proizvodnje.

    Rastlinska proizvodnja, ki je obsegala 180 ha obdelovalnih površin, je bila v celoti usmerjena v pridelovanje krme za lastno živinorejo. Na 100 ha pa so krmo pridelovali kmetje kooperanti.

    Druge dejavnosti

    Naslednja gospodarska dejavnost v zadrugi je bila maloprodajna trgovina z gostiščema in v zadnjih letih tudi kooperacija z obrtniki. Te gospodarske dejavnosti so bile eksistenčnega pomena, saj so ustvarjeni dohodki vsaj delno kompenzirali izpadli dohodek zaradi neprestanih cenovnih disparitet v živinoreji.

    V strukturi celotnega prihodka so te dejavnosti predstavljale 50 % delež, v ustvarjenem dohodku pa 70 %.

    V tem obdobju je bilo obnovljenih osem trgovskih prodajaln, v upravni stavbi je bila odprta nova diskontna trgovina, delno je bila dograjena prodajalna Agromarket ob Zasavski cesti v Litiji. Na Vačah so bila izvedena zaključna dela v trgovini in obnovljena trgovina v zadružnem domu v Kostrevnici.

    Nova organiziranost od 1988 do 1998

    Značilnost tega desetletja je bila sprememba družbenega sistema in z njim povezana statusna sprememba zadruge kot delovne organizacije.

    Z novim zakonom o zadrugah leta 1992 je zakonodajalec vso družbeno lastnino v upravljanju zadrug po bilančnem stanju preimenoval v zadružno lastnino, razen kmetijskih zemljišč in gozdov pridobljenih na neodplačan način, ki so postala državna lastnina.

    Zadrugam je bilo s tem zakonom dodeljeno del premoženja, 45 % predelovalne industrije v Sloveniji glede na strukturo in obseg poslovnega sodelovanja zadrug s to industrijo v zadnjih desetih leteh.

    Kmetijska zadruga Litija je po tem zakonu pridobila delniško premoženje v Ljubljanskih mlekarnah in Mesariji Litija.

    Zadruga se primenuje v M Kmetijsko gozdarska zadruga Litija.

    1998 do 2008

    Z ustanovitvijo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov smo izgubili nekaj zemljišč, ki so bila vrnjena državi. Vrnjena so bila tudi zemljišča denacionaliziramim upravičencem.

    V Šmartnem pri Litiji smo razširili in posodobili prodajni center. Center sedaj sestavljata supermarket in odelek Dom market, kjer je na voljo kmetijsko in tehnično blago. V Litiji pa smo razširili in posodobili trgovski center. Povečali smo prodajne površine Supermarketa na 1.000 m2 in Agromarketa, ki ima 600 m2 trgovskih in še enkrat toliko skladiščnih površin.

    Zaradi posledic neurja in toče poleti 2006, smo bili primorani sanirati 13.000 m2 strešne kritine na naših stavbah. Hkrati smo uredili in posodobili tri hleve za vzrejo puranov na posestvu Grmače.

    S prehodom na evro, v začetku leta 2007, smo v celoti posodobili in prenovili računalniški sistem v zadrugi.

    S sprostitvijo trga prodaje mleka in vzpostavitvijo tržne cene smo reorganizirali odkup in prevoz. Sedaj odvoz mleka poteka vsak drugi dan, zanj pa skrbijo štirje prevozniki.

    V letu 2008 smo odprli povsem novo prodajalno v Senožetih, ki je prva prodajalna izven občine Litija in Šmartno pri Litiji.

    Domov  |  Trgovska dejavnost  |  Gostinska dejavnost  |  Odkup kmetijskih produktov  |  Kmetijsko posestvo grmače  |  O nas  |  Uradni podatki  |  Kontakt  |  Pravno obvestilo
    © 2014 Kmetijsko gozdarska zadruga Litija, z. o. o.    T: 01/896 32 00    F: 01/896 32 12    E: info@kgz-litija.si Izdelava spletne strani: Center Design & FatShark